Matične sekcije  

Ministrstvo za okolje in prostor

Urad za graditev in sistem prostora

Direktorica

mag. Sanja Traunšek, univ.dipl.inž.arh.

Dunajska 48

1000 Ljubljana

 

Naš znak:          /VOD-BŠ

Datum: 16.9.2005

 

Zadeva:           Problematika tehničnega varovanja

 

Spoštovani,

 

Radi bi vas seznanili s problematiko vezano na projektiranje in s tem graditev objektov, ki jo je prinesel Zakon o zasebnem varovanju (Ur.l. R.S. št. 126/03) in na njegovi podlagi izdani podzakonski akti, predvsem Pravilnik o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja (Ur.l. R.S. št. 131/04) ter Statut Zbornice RS za zasebno varovanje (Ur.l. R.S. 90/04).

 

Omenjena zakonodaja je izšla po izdaji ZGO-1 in z nekaterimi rešitvami ter zahtevami posega na področje graditve. Želeli bi vaše mnenje in podporo pri predlaganih rešitvah ter uskladitvi z drugimi ministrstvi.

 

Zakon o zasebnem varovanju (Zakon) določa, da se zasebno varovanje opravlja tudi kot načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov. Pri tem 3. točka 2. člena Zakona določa, da načrtovanje (zakaj ne pojem projektiranje kot v ZGO1 ?) varnostnih sistemov zajema izdelavo načrtov instalacij in izvedbo varovanja objektov, območij in prostorov (študije, idejne rešitve, PZR, PGD, PZI in PID, ocena ogroženosti in drugo). Opis napotuje na določila ZGO-1.

 

Zakon pri tem v 2. točki 2. člena uvršča v »tehnične sisteme za varovanje« posamezna ali funkcionalna povezana sredstva za nadzor gibanja na določenem objektu, območju ali prostoru itd. V to kategorijo pa uvršča tudi »samodejno odkrivanje in javljanje požara«.

 

Zakon v 22. členu uvaja pojem »pooblaščeni inženir varnostnih sistemov«, ki naj bi po pogojih bil pooblaščeni inženir po ZGO-1 z dodatnim strokovnim izobraževanjem. Poudariti je potrebno, da uradne šolske kvalifikacije za to ni, uvaja pa se »nacionalna poklicna kvalifikacija »pooblaščeni inženir varnostnih sistemov«.

 

Zakon tudi določa, da sme kot projektant nastopati le tista gospodarska družba ali samostojni podjetnik, ki je pridobil licenco za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja in je obvezno član Zbornice za osebno varovanje. Določa pa tudi pogoje, da ima nosilec licence zaposlenega vsaj enega »varnostnega menedžerja« (za tega se kot osnovna izobrazba preferira diploma Fakulteta za policijsko - varnostne vede), enega »pooblaščenega inženirja tehničnega varovanja« in tri »tehnike tehničnega varovanja« (tudi tukaj se vzpostavlja kvalifikacija, ki jo šolski sistem ne pozna).

 

Podzakonski akt predvideva za »pooblaščene inženirje« 100-urni program usposabljanja, katalogi poklicnih kvalifikacij (v pripravi) pa načine preverjanja znanj.

 

Kje vidimo osnovne probleme:

 

Zakon nasploh predvideva vrsto dokumentacije (tudi projektne in tehnične, ki naj bi jo izdelovali po tem Zakonu, posega pa v del, ki ga določa ZGO-1. Posega tudi v del požarnega varstva, ki je urejen po Zakonu o požarnem varstvu in Pravilniku o požarnem varstvu v stavbah. Menimo, da bi Zakon ali podzakonski akt moral opredeliti le, da se po tem zakonu izdelujejo idejne rešitve in študije ali elaborati tehničnega varovanja, ne pa »načrti tehničnega varovanja«, in to v vseh fazah izdelave projektne dokumentacije.

 

Predlagamo podobno rešitev, kot je bila uporabljena pri požarnem varstvu. V fazi izdelave PGD bi bilo za varnostne zahteve objekta (določene v posebnem aktu) ali za objekte, kjer to zahteva investitor, potrebno izdelati Elaborat tehničnega varovanja, ki bi ga upoštevali in implementirali posamezni načrti (predvsem Načrt električnih instalacij in opreme in delno Načrt strojnih instalacij). Nevzdržno je, da bi del teh načrtov prekvalificirali v načrte tehničnega varovanja in zanje zahtevali drugačne kriterije, kot jih zahtevata ZGO-1 in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji. Nasploh pa ne vidimo potrebe, da bi se tehnično varovanje »zakonsko zahtevalo«. To je stvar odločitve investitorja (kako bo in če bo varoval svoje premoženje).

 

Zahteve za izdelovalce dokumentacije iz tega področja so predpisane za Projektanta (licenciranje) in Odgovorne projektante tehničnega varovanja (dodatno izobraževanje in izpit). Zahteve za Projektanta so take, da jih bo lahko izpolnilo le kakšnih par podjetij v Sloveniji in kažejo na izjemno zapiranje trga, kar je v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo (Zakon o gospodarskih družbah zahteva spoštovanje gospodarske svobode).

Prav tako so nesprejemljive zahteve Zakona, da mora Projektant za pridobitev licence za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov (35. člen Zakona) izpolnjevati naslednje pogoje:

- ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja oz. varnostnega menedžerja (nepotrebno za načrtovanje),

- ima najmanj enega pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov,

- ima najmanj tri varnostne tehnike (nepotrebno za načrtovanje).

Poleg "nepotrebnega" osebja za potrebe načrtovanja je v nasprotju z zahtevami ZGO-1 tudi navedba "načrtovanje in izvajanje", ker gre za sočasno nezdružljivi funkciji.

Ob upoštevanju te zahteve nekaj sto naših članov, ki so dokazljivo z referencami opravljali dejavnost projektiranja, tega sedaj po uveljavitvi Zakona ne bodo več smeli. Tudi zahteve za same »odgovorne projektante tehničnega varovanja« so izjemno zahtevne. 100 ur izobraževanja (velja tudi za tiste, ki to že desetletja opravljajo), je preveč. Očitno gre le za zakonsko podprt komercialni pristop zbornice, ki bo izvajala izobraževanja.

 

Menimo, da tako zastavljen sistem ni v skladu z eno od zahtev ZGO-1 (izključevanje), saj sam Zakon in praksa vodita v način, da je projektant izvajalec in nadzornik ista pravna oseba.

 

Pripominjamo, da smo ob pripravi Predloga Zakona o zasebnem varovanju iz IZS (pismo VOD-BŠ z dne 12.9.2002, naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve) poslali pismo z našim nestrinjanjem s takrat predlaganimi rešitvami, ki so se v izdanih aktih samo še radikalizirale. Mnenja smo bili, da dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega varovanja na področju graditve objektov v celoti zakonsko ureja Zakon o graditvi objektov« in da podvajanje oziroma različnost zakonskih določil »vodi v nejasnosti in zmedo ter bi pomenila poseg v področje aktivnosti Inženirske zbornice Slovenije«.

 

Na pismo ni bilo odgovora. Kasnejši sestanki z Zbornico za osebno varovanje (v letošnjem letu), ki pa so bili le na temo priprave »poklicnih kvalifikacij«, so šele pokazali resnost teh rešitev za naše članstvo in nasploh za sistem graditve objektov.

 

Upamo, da smo vam uspeli pojasniti vse probleme z željo, da nas podprete v akciji, ki bo nujno zahtevala spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki bi se morale odražati v spremembi nekaterih določil Zakona, predvsem pa v podzakonskih aktih Zakona.

 

Vljudno vas prosimo za sestanek na to temo.

V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljamo !

 

Predsednik UO MSE                                                       

Generalna sekretarka IZS

Ivan Leban, univ.dipl.inž.el., l.r.                                      

mag. Barbara Škraba, univ.dipl.inž.grad.